Nedelja, 8. junij

Kdo so bili letošnji nominiranci za Urško, festivala mlade literature pod okriljem literarne revije Mentor? Kako razmišljajo, česa se veselijo? Kako pišejo o eksistencah sodobnega sveta? In kdo od njih bo izbran za uršljana ali uršljanko na državnem srečanju Urška 2025, 17. oktobra v Slovenj Gradcu? Zmagovalno ime je skupaj z Barbaro Rigler, urednico revije Mentor, oznanila državna selektorica, pesnica in prevajalka Ana Pepelnik. Veliko uveljavljenih slovenskih literarnih imen je bilo nekoč začetnikov, bili so udeleženci republiških srečanj pesnikov in pisateljev (predhodnikov Urške) s petdesetletno tradicijo, na katerih se je v besedi mojstrilo več kot 6.000 udeležencev. Letos se je na natečaj za mlade literate do 30. leta starosti prijavilo 103 literarni ustvarjalci iz Slovenije in zamejstva. Več kot polovica jih je sodelovalo prvič, velika večina s pesmimi. Udeležili so se regijskih srečanj, ki so jih strokovno vodile in besedila komentirale uveljavljene slovenske pesnice Nina Medved, Liu Zakrajšek, Barbara Korun, mag. Ana Porenta in Danica Križanič Müller ter pesnik in urednik dr. Zoran Pevec. Za finale Urške 2025 so nominirali 22 ustvarjalk in ustvarjalcev, nekatere pa smo spoznali na 30. Slovenskih dnevih knjige. Med njimi Ester Gomisel, Niko Goršič, Nilu Jakopin, Miriam Jurša, Tio Krhlanko, Dominika Lenarčič, Emo Medved, Ano Pikelj, Enjo Podboj, Aljo Pušič, Maruško Slavec, Evo Šubic in Evo Tomažič. Z njimi se je pogovarjala Katarina Gomboc Čeh, prireditelj dogodka je bil Javni sklad za kulturne dejavnosti RS.

V zbirki Litteræ Slovenicæ, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, prireditelj dogodka, je izšel prevod romana Vlada Žabota Sveti boj v nemščini z naslovom Der heilige Kampf. Prevod je delo prevajalke Ann Catrin Bolton. Na literarnem klepetu z Vladom Žabotom smo odstrli marsikaj v zvezi z literaturo, prostorom in jezikom, klepet pa je (pre)usmerjal mag. Matej Krajnc, podpredsednik DSP in urednik pričujoče prevodne izdaje.

»Kmalu je vse končano. Svetloba, ki zaliva svet, je še bolj hladno modrikasta. Hlapci, dekle, velikani in voli se vračajo v nebo. Ladje se v največji tišini odmikajo.«

Marjan Tomšič (1939–2023) je klasik sodobne slovenske književnosti z izredno obsežnim, raznovrstnim in večdimenzionalnim opusom, ki pa je doslej doživel izrazitejšo kritiško in recepcijsko izpostavitev predvsem ob delih, osredinjenih na Istro, in tistih, ki tematizirajo usodo aleksandrink. V jedro knjige Vsemirje. Domišljijske zgodbe (Sanje, 2024), ki zbuja pozornost že z impozantnim obsegom skoraj 800 strani in tremi različnimi naslovnicami, pa je postavljena Tomšičeva (i)zbrana domišljijska oziroma fantastična proza, ki je pisateljeva izstopajoča konstanta od prvenca Krog v krogu in vse do zadnjih objavljenih besedil. O ›delujoči magiji‹ Tomšičeve pisave v knjigi Vsemirje sta se pogovarjala pozorna bralca njegovih del Peter Kovačič Peršin in Gašper Malej, prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Založbo Sanje.

»In vse je potekalo v daljave in razsežnosti, ki so bile človekovi zavesti nedoumljive.«

V ciklu ›Prevajalski evrobarometer‹, ki ga je DSKP v sklopu evropskega projekta zasnoval s KUD Sodobnost International, spoznavamo prevode, prevajalce in avtorje iz evropskih, pogosto manj zastopanih jezikov. Tokrat sta o svoji prevajalski poti, potu in lepoti prevajalskega poklica spregovorili izvedenki za trenje orehov z obsežnima in raznolikima prevajalskima opusoma: Veronika Rot in Mateja Seliškar Kenda.

Prireditelja dogodka sta bila Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) in KUD Sodobnost International.

Dogodka sta sofinancirala Evropska Unija in Mestna občina Ljubljana.

Veronika Rot je diplomirana hispanistka in filozofinja, na izpopolnjevanju na Avtonomni univerzi v Barceloni pa se je poglobila tudi v učenje katalonščine in raziskovanje katalonske literature. Prevaja iz katalonščine in španščine, med drugim je prevedla dela uveljavljenih avtorjev in avtoric, kot so Miguel de Cervantes, Mario Vargas Llosa, Roberto Bolaño, Carlos Ruiz Zafón, Isabel Allende, Jaume Cabré, Enrique Vila-Matas, Nona Fernández, Guadalupe Nettel in Sergi Pàmies. Jezikovno spretnost brusi tudi s prevodi mladinske književnosti, saj ne želi prevajati »umetniško manj vrednih del«, čeprav mora ponje seči pod gladino. S prevajalko in pesnico Saro Špelec sta tokrat pobrskali po katalonski literaturi za otroke s slikanico Pod valovi, ki sta jo ustvarila avtorja Meritxell Martí in Xavier Salomó in je izšla pri založbi KUD Sodobnost International.

Mateja Seliškar Kenda je književna prevajalka iz nizozemščine in francoščine ter doktorica literarnih ved. Prevaja flamsko, nizozemsko in francosko književnost za odrasle in mladino, kot mentorica pa vodi tudi mednarodne prevajalske delavnice, med drugim je vključena v evropski mentorski projekt CELA. Je večkratna nominiranka za Sovretovo nagrado, leta 2023 pa je bila nominirana za nagrado Vasje Cerarja za prevod mladinskega dela Lučka Annet Schaap. Leta 2024 je bila uvrščena na častno listo IBBY za prevod dela Bratje belgijskega pisatelja Barta Moeyaerta, ki mu ostaja zvesta tudi v knjigi za otroke Morris: Fant, ki je našel psa, objavljeni pri založbi KUD Sodobnost International. Portretni pogovor s pogledom na prevode flamske mladinske književnosti je povezovala prevajalka in pesnica Sara Špelec.

Samo seks je roman o ženskem telesu kot polju političnih, erotičnih in drugih razmerij moči. Zgodovinski razpon knjige – od mitoloških ženskih figur do sodobnih seksualnih praks – osvetljuje pojmovanja sile in sle, s katerimi so bile in so soočene ženske. Glavna junakinja romana ne sprejema pravil patriarhalnega sveta, temveč strastno sledi svoji obsesiji in spolnemu poželenju. O prvoosebni izkušnji najnovejšega romana Erice Johnson Debeljak se je pogovarjala Zora A. Jurič, prireditelj dogodka je bila Založba Mladinska knjiga.

»Briga me, koga oponašam, boga ali hudiča,« je v svoj dnevnik nekoč zapisal Tomo Golob –Taubi.

Klošar je in to pove na glas. Boem, jebiveter in tudi pisatelj, ki bo svojo prvo knjigo po naročilu objavil naslednje leto pri Beletrini. Spoved. Tak bo naslov in knjiga bo spoved njegovega življenja. Vprašanje je, ali si bo s tem olajšal dušo, ima pa povedati marsikaj, saj je večkratno doktoriral na univerzi življenja, tako da ima največ družboslovnih doktoratov v Sloveniji, žal pa nobenega priznanega. Svobodo ulice marsikdaj zamenja za svobodo gozdov in hribov. Gozd je zanj svetloba. Dobesedno, saj iz gob, ki rastejo bo bukovih drevesih – bukove kresilke –, izdeluje stenske in stoječe lučke. Košček svetlobe iz gozda je ta večer prinesel tudi nam.

Z njim se je pogovarjala Luna J. Šribar, prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.