Nedelja, 8. junij

Kdo so letošnji nominiranci za Urško, festivala mlade literature pod okriljem literarne revije Mentor? Kako razmišljajo, česa se veselijo? Kako pišejo o eksistencah sodobnega sveta? In kdo od njih bo izbran za uršljana ali uršljanko na državnem srečanju Urška 2025, 17. oktobra v Slovenj Gradcu? Zmagovalno ime bo skupaj z Barbaro Rigler, urednico revije Mentor, oznanila državna selektorica, pesnica in prevajalka Ana Pepelnik. Veliko uveljavljenih slovenskih literarnih imen je bilo nekoč začetnikov, bili so udeleženci republiških srečanj pesnikov in pisateljev (predhodnikov Urške) s petdesetletno tradicijo, na katerih se je v besedi mojstrilo več kot 6000 udeležencev. Letos so se na natečaj za mlade literate do 30. leta starosti prijavili 103 literarni ustvarjalci iz Slovenije in zamejstva. Več kot polovica jih je sodelovalo prvič, velika večina s pesmimi. Udeležili so se regijskih srečanj, ki so jih strokovno vodile in besedila komentirale uveljavljene slovenske pesnice Nina Medved, Liu Zakrajšek, Barbara Korun, mag. Ana Porenta in Danica Križanič Müller ter pesnik in urednik dr. Zoran Pevec. Za finale Urške 2025 so nominirali 22 ustvarjalk in ustvarjalcev, nekatere pa bomo spoznali na 30. Slovenskih dnevih knjige.

Sodelujejo: Ester Gomisel, Nika Goršič, Nilu Jakopin, Miriam Jurša, Tia Krhlanko, Dominik Lenarčič, Ema Medved, Ana Pikelj, Enja Podboj, Alja Pušič, Maruška Slavec, Eva Šubic, Eva Tomažič …

Povezuje: Katarina Gomboc Čeh

Prireditelj: Javni sklad za kulturne dejavnosti RS

V zbirki Litteræ Slovenicæ, ki jo izdaja Društvo slovenskih pisateljev, je izšel prevod romana Vlada Žabota Sveti boj v nemščini z naslovom Der heilige Kampf. Prevod je delo prevajalke Ann Catrin Bolton. Na literarnem klepetu z Vladom Žabotom bomo odstrli marsikaj v zvezi z literaturo, prostorom in jezikom, klepet pa bo (pre)usmerjal mag. Matej Krajnc, podpredsednik DSP in urednik pričujoče prevodne izdaje.

Sodeluje: Vlado Žabot

Povezuje: Matej Krajnc

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev

»Kmalu je vse končano. Svetloba, ki zaliva svet, je še bolj hladno modrikasta. Hlapci, dekle, velikani in voli se vračajo v nebo. Ladje se v največji tišini odmikajo.«

Marjan Tomšič (1939–2023) je klasik sodobne slovenske književnosti z izredno obsežnim, raznovrstnim in večdimenzionalnim opusom, ki pa je doslej doživel izrazitejšo kritiško in recepcijsko izpostavitev predvsem ob delih, osredinjenih na Istro, in tistih, ki tematizirajo usodo aleksandrink. V jedro knjige Vsemirje. Domišljijske zgodbe (Sanje, 2024), ki zbuja pozornost že z impozantnim obsegom skoraj 800 strani in tremi različnimi naslovnicami, pa je postavljena Tomšičeva (i)zbrana domišljijska oziroma fantastična proza, ki je pisateljeva izstopajoča konstanta od prvenca Krog v krogu in vse do zadnjih objavljenih besedil. O ›delujoči magiji‹ Tomšičeve pisave v knjigi Vsemirje se bodo pogovarjali pozorni bralci njegovih literarnih del Jasna Čebron, Peter Kovačič Peršin in Gašper Malej.

»In vse je potekalo v daljave in razsežnosti, ki so bile človekovi zavesti nedoumljive.«

Sodelujejo: Jasna Čebron, Peter Kovačič Peršin in Gašper Malej

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z Založbo Sanje

V ciklu ›Prevajalski evrobarometer‹, ki ga je DSKP v sklopu evropskega projekta zasnoval s KUD Sodobnost International, spoznavamo prevode, prevajalce in avtorje iz evropskih, pogosto manj zastopanih jezikov. Tokrat bosta o svoji prevajalski poti, potu in lepoti prevajalskega poklica spregovorili izvedenki za trenje orehov z obsežnima in raznolikima prevajalskima opusoma: Veronika Rot in Mateja Seliškar Kenda.

Prireditelja: Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) in KUD Sodobnost International

Dogodka sofinancirata Evropska Unija in Mestna občina Ljubljana.

Veronika Rot je diplomirana hispanistka in filozofinja, na izpopolnjevanju na Avtonomni univerzi v Barceloni pa se je poglobila tudi v učenje katalonščine in raziskovanje katalonske literature. Prevaja iz katalonščine in španščine, med drugim je prevedla dela uveljavljenih avtorjev in avtoric, kot so Miguel de Cervantes, Mario Vargas Llosa, Roberto Bolaño, Carlos Ruiz Zafón, Isabel Allende, Jaume Cabré, Enrique Vila-Matas, Nona Fernández, Guadalupe Nettel in Sergi Pàmies. Jezikovno spretnost brusi tudi s prevodi mladinske književnosti, saj ne želi prevajati »umetniško manj vrednih del«, čeprav mora ponje seči pod gladino. S prevajalko in pesnico Saro Špelec bosta tokrat pobrskali po katalonski literaturi za otroke s slikanico Pod valovi, ki sta jo ustvarila avtorja Meritxell Martí in Xavier Salomó in je pred kratkim izšla pri založbi KUD Sodobnost International.

Sodeluje: Veronika Rot

Povezuje: Sara Špelec

Mateja Seliškar Kenda je književna prevajalka iz nizozemščine in francoščine ter doktorica literarnih ved. Prevaja flamsko, nizozemsko in francosko književnost za odrasle in mladino, kot mentorica pa vodi tudi mednarodne prevajalske delavnice, med drugim je vključena v evropski mentorski projekt CELA. Je večkratna nominiranka za Sovretovo nagrado, leta 2023 pa je bila nominirana za nagrado Vasje Cerarja za prevod mladinskega dela Lučka Annet Schaap. Leta 2024 je bila uvrščena na častno listo IBBY za prevod dela Bratje belgijskega pisatelja Barta Moeyaerta, ki mu ostaja zvesta tudi v knjigi za otroke Morris: Fant, ki je našel psa, objavljeni pri založbi KUD Sodobnost International. Portretni pogovor s pogledom na prevode flamske mladinske književnosti bo povezovala prevajalka in pesnica Sara Špelec.

Sodeluje: Mateja Seliškar Kenda

Povezuje: Sara Špelec

Samo seks je roman o ženskem telesu kot polju političnih, erotičnih in drugih razmerij moči. Zgodovinski razpon knjige – od mitoloških ženskih figur do sodobnih seksualnih praks – osvetljuje pojmovanja sile in sle, s katerimi so bile in so soočene ženske. Glavna junakinja romana ne sprejema pravil patriarhalnega sveta, temveč strastno sledi svoji obsesiji in spolnemu poželenju. O prvoosebni izkušnji najnovejšega romana se bo Erica Johnson Debeljak pogovarjala z Zoro A. Jurič.

Sodeluje: Erica Johnson Debeljak

Povezuje: Zora A. Jurič

Prireditelj: Založba Mladinska knjiga

»Briga me, koga oponašam, boga ali hudiča,« je v svoj dnevnik nekoč zapisal Tomo Golob –Taubi.

Klošar je in to pove na glas. Boem, jebiveter in tudi pisatelj, ki bo svojo prvo knjigo po naročilu objavil naslednje leto pri Beletrini. Spoved. Tak bo naslov in knjiga bo spoved njegovega življenja. Vprašanje je, ali si bo s tem olajšal dušo, ima pa povedati marsikaj, saj je večkratno doktoriral na univerzi življenja, tako da ima največ družboslovnih doktoratov v Sloveniji, žal pa nobenega priznanega. Svobodo ulice marsikdaj zamenja za svobodo gozdov in hribov. Gozd je zanj svetloba. Dobesedno, saj iz gob, ki rastejo bo bukovih drevesih – bukove kresilke –, izdeluje stenske in stoječe lučke. Košček svetlobe iz gozda bo tako ta večer prinesel tudi nam.

Sodeluje: Tomo Golob – Taubi

Povezuje: Luna J. Šribar

Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev