Petek, 6. junij

Kdo sem? Od kod prihajam? Koliko jezikov govorim? Ali z obema staršema govorim v istem jeziku? Kaj pa z babicama in dedkoma, bratranci, sestričnami, tetami in strici? Imam enak pogled na svet, kot ga imajo moje sošolke in sošolci, prijateljice in prijatelji? Ali me učiteljica vedno razume? Ali kdaj ne najdem pravilne besede in sem zato tiho?

Lučka Tuintam je knjiga o deklici, ki o sebi misli, da ni nič posebnega in da je povsem običajna deklica, tako kot so vsi otroci okoli nje. Vseeno pa iz okolice nenehno sprejema sporočila, da ni tako: ker je njena mama Slovenka, oče pa Mehičan, to v njeni okolici zbuja radovednost. Zakaj na jakni nosi značko s slovensko zastavo in kakšen jezik govori? Lučka zna vse to pojasniti, a vendarle včasih začuti, da svet ne razume njene potrebe, da bi ostala neopažena in običajna.

Pogovor z avtorico Barbaro Vugo o njeni drugi knjigi je krožil okoli vprašanja, kako naj se vedemo do ljudi, ki prihajajo iz drugačnih okolij in kako naj jim v času največje migracije v novejši zgodovini pomagamo, da se bodo v naši družbi počutili sprejete. Prireditelj dogodka, ki je bil namenjen otrokom, je bila Založba Malinc.

Ali so davki res bedarija? Kako otrokom na preprost in zabaven način pojasniti, kaj sploh so davki, zakaj jih moramo plačevati in kaj se zgodi, če jih ne? Prisrčna zgodba o Tončku, ki se poda na pot odkrivanja solidarnosti in povezanosti med ljudmi za skupni blagor vseh, je s kamišibajem, pripovedjo posebnega japonskega gledališča (butaj), otroško pozornost usmerila v lesen okvirček in ilustracije, ki se nanizajo v njem. Kamišibaj ustvari posebno domačno vzdušje med najmlajšimi poslušalci in jih drži v pričakovanju vse do zaprtja ›zaves‹. Sledila je izobraževalna delavnica, na kateri smo davke povezali s književnostjo, nato pa svoje znanje preverili s kvizom. Za konec nas je čakala še (čokoladna) preizkušnja, pri kateri smo se skupaj odločali o usodi prav posebnega Pujska. Katja Žerovnik je izvedla izvirno in zabavno urico davčnega opismenjevanja otrok (in odraslih)! Prireditelj dogodka je bila Založba Emily June Novels.

Zdravilne rastline ne rastejo le visoko na gorskih pašnikih in globoko v gozdovih. Veliko jih je tudi nam čisto pred nosom, v mestnem parku. Ogledali smo si vse od velikih dreves, kot sta lipa in vrba, do najmanjših zeli, kot sta trpotec in regrat. Med rastline, njihove zdravilne snovi ter tradicionalno in sodobno uporabo nas je popeljal prof. dr. Samo Kreft, avtor in urednik mnogih knjig o zdravilnih rastlinah in zdravi prehrani. Zbrali smo se pri stojnici Zavoda za gozdove in od tam skupaj krenili v park. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.

Pesnica in raziskovalka dr. Glorjana Veber je na podlagi svoje doktorske disertacije ›Poezija – element družbene spremembe‹ nedavno objavila monografijo 168 ur pokonci za kulturo – Literarne situacije in transformativna moč poezije, v kateri sistematično obravnava ključno umetniško dogajanje v zadnjih desetletjih, predvsem tematiko družbenega angažmaja pesnic in pesnikov. Pri tem prikazuje in reflektira lastne bogate izkušnje iz številnih (približno 1000) skupinskih projektov, ki so se organizacijsko artikulirali predvsem skozi Aggressive Theatre, zavod in nato inštitut IRIU (inspiracija, raziskovanje, inovacija, umetnost). Avtor spremne besede k monografiji dr. Boris A. Novak je o njej zapisal, da »ni le natančna literarnovedna, kulturološka in sociološka refleksija zgodovine družbenokritične poezije in etičnega oziroma političnega angažmaja pesnikov kot državljanov, je tudi pesniški manifest, ki vsebuje lucidno analizo sedanjega družbenega stanja in sistematično artikulirane predloge za pesniške akcije, ki naj s sintezo pragmatizma in idealizma pripomorejo k boljši, bolj človečni družbi«. V pogovoru z Alenko Jovanovski in Gašperjem Malejem je Glorjana Veber predstavila njen transformativni potencial, ki izhaja iz izvirnega koncepta literarnih situacij. Prireditelj dogodka je bil KUD AAC Zrakogled.

Rekreativni dolgometražci je ime delavnice kreativnega pisanja, ki se je posvečala pisanju daljših proznih besedil. Potekala je v majhni skupini med marcem do junijem 2025, v živo na Društvu slovenskih pisateljev, v sodelovanju z Zavodom Zakajpane, ki je bil tudi prireditelj dogodka, in po spletu. Na srečanjih so s pogovori in analizo pisnih nalog razmišljali, kje vznikajo ustrezni motivi za pripovedi, kako začrtati in napisati dobro pripovedno prozo, kakšne so razlike med kratkimi zgodbami in daljšimi proznimi deli, kako naj posameznik čim bolje pristopi k pisanju dolgometražcev in še o marsičem.

Mentorica delavnic je bila Stanka Hrastelj, avtorica treh zbirk poezije in dveh romanov, urednica, piska spremnih besed, organizatorica kulturnih prireditev, moderatorka in mentorica kreativnega pisanja. Je dobitnica več vidnih nagrad za literarne dosežke: modre ptice za najboljši roman, nagrade za najboljši literarni prvenec, nazivov vitezinja poezije in najboljša mlada pesnica festivala Urška. Z mentorstvom literarnih delavnic se intenzivno ukvarja zadnjih osem let. Pogovarjala se je z Bojano Dragoš, Mojco Straus Istenič, Natašo Skušek, Ano Šalgaj, s Petro Zorn in Katjo Rade, glasbeno kuliso pa je vodil Uroš Novak.

Djuna Barnes (1892–1982) je sámo sebe označila kot najslavnejšo neznanko svojega stoletja. Danes velja za kultno ameriško avtorico 20. stoletja. O njeni enigmatični drami Antifona (1958, 1962), ki spominja na staro angleško dramatiko, je T. S. Eliot leta 1954 dejal, da se v njej zgodi jedrska eksplozija v jeziku in da jo bodo razumeli šele čez petdeset let. Zdaj, ko je pred nami tudi slovenski prevod te igre, je prišel čas za to.

Z Miklavžem Komelj se je pogovarjala Ana Geršak, prireditelj dogodka je bila Založba /*cf. – Zavod za založniško in raziskovalno dejavnost.

Črna skrinjica (Literarno društvo IA) je v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev priredila dogodek, na katerem so predstavili tri svoje pesnike, natančneje, pesnika in pesnico.

Hannah Koselj Marušič se je predstavila z branjem iz prvenke Vse je eno vse je vseeno, Gal Grobovšek prav tako iz prvenke Džez Pank, Matjaž Zorec pa iz svoje nove knjige Lastna hvala se po blatu vala.

Glavni in odgovorni urednik Črne skrinjice Dejan Koban se je nato z njimi pogovarjal o njihovih poetikah, o občutkih, ko so knjige prišle v svet, o položaju poezije v današnjem času, o tem, katere so njihove najljubše pesnice oz. pesniki.

Legendarna zbirka Aleph je v 40 letih svojega obstoja kljub oviram postala sinonim za novo literaturo, predvsem poezijo. Na Slovenskih dnevih knjige je Center za slovensko književnost, prireditelj dogodka, predstavil tri novitete iz zbirke, in sicer prvenec Špele Setničar Vse, kar ti moram povedati ter drugi pesniški knjigi Aljaža Koprivnikarja (De)kompozicije in Natalije Milovanović Tuja mehkoba, katerih opažena in kritiško odlično sprejeta prvenca sta bila prav tako objavljena v zbirki Aleph. Z njimi se je pogovarjal Brane Mozetič.