Sobota, 7. junij

Avtorica, raziskovalka, kuratorka in čebelarka dr. Petra Bole na presečišču znanosti, umetnosti in duhovnosti odpira nova poglavja o pomenu čebel v človeški kulturi. Njeno delo prepleta arhitekturno razmišljanje, občutljivost do narave in poglobljen vpogled v mitološke ter simbolne svetove. Kot avtorica razstav in knjig Živeti skupaj. O čebeli in človeku, Svet opraševalcev ter najnovejše Mitologija in simbolika čebel vstopa v dialog z bogato kulturno dediščino čebel in išče mostove med arhetipi, starodavnimi pripovedmi in sodobnim človekom.

Knjiga je plod večletnega raziskovanja in avtoričine osebne predanosti čebelam, pri čemer je snov črpala iz številnih zbirk, muzejev in tekstov različnih civilizacij. V njej odpira pogled na čebelo kot božansko simbolno bitje, kot spremljevalko boginj, nosilko duš, čuvajko modrosti in varuhinjo ravnovesja med naravo in človekom. Delo ne nagovarja le bralčevega razuma, temveč tudi intuicijo in občutek za skrito moč simbolov, ki so preživeli tisočletja.

Z avtorico se je pogovarjala Tadeja Zupan, prireditelj dogodka je bil Čebelarski muzej Radovljica.

Voda – čista, pitna, samoumevna – je v Sloveniji skorajda prezrt del vsakdana, drugod po svetu pa pogosto postaja redka in dragocena dobrina. Čeprav je za življenje nujna, ji posvečamo premalo razmisleka – razen ko nas omeji račun za vodo. A voda ni le fizična nujnost, v njej prepoznavamo tudi simboliko: vir življenja, grožnjo, mejo med svetovi, predmet mitov, verovanj in celo znanstvenih špekulacij. Na Slovenskih dnevih knjige so Darinka Kozinc, Vlado Žabot in Tone Peršak spregovorili o vodi kot navdihu in motivu v književnosti – koliko in kako še teče skozi zgodbe, pesmi, pripovedi. Prireditelj dogodka je bil Slovenski center PEN.

Pišeta. Črtata, iščeta prave besede, jih obračata. Dokler jima ne zazvenijo tako, da začutita pravi ritem in pomen. Dokler se ne pojavi lepota čudenja nad besedami, ki se osamosvojijo in gredo svojo pot. In kje so drevesa? Vsepovsod. V pesniški zbirki Alojzije Zupan Sosič jih je toliko, da je še knjiga dobila ime po njih: Drevo delfin. V romanu Sarivala Sosiča Izpovedi erotomana pa jih je največ v drugem poglavju. V obeh knjigah se veje raztezajo v podobne in različne svetove erosa in tanatosa.

Z avtorjema se je pogovarjala Barbara Korun, prireditelj dogodka je bil Center za slovensko književnost.

Sonja Prosenc – scenaristka, režiserka, producentka. Raje filmarka kot režiserka. Mednarodno priznana in nagrajena avtorica. Drevo (2014), Zgodovina ljubezni (2018), Odrešitev za začetnike (2024). Drevo v Drevesu. Reka v Zgodovini ljubezni. Gozd v Odrešitvi za začetnike. Je narava v njenih filmih edina fikcija ali edina resnica? Kako pri sebi opaža vpliv koroške pokrajine kot svoje prve narave? O intuiciji v ideji, režiji, montaži in gledanju. O premorih med filmi, ki jih imenuje trajanje. O plavanju. Zakaj niti na jugu Španije ne preneha s pisanjem filma. Je kdaj poslušala punk? Kako je v skandinavskih gozdovih dojela skandinavski film?

S Sonjo Prosenc sta se pogovarjala Aleš Solina in Nina Kokelj, prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.

Pesnik, pisatelj, esejist in mislec Jure Detela (1951–1992) je gotovo ena najzanimivejših literarnih osebnosti, ki so delovale na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja. Za življenja je objavil pesniški zbirki Zemljevidi ter Mah in srebro, avtobiografsko pripoved Pod strašnimi očmi pontonskih mostov ter vrsto spisov o pacifizmu, vegetarijanstvu in sodobni likovni umetnosti (postumno zbranih v knjigah Zapisi o umetnosti in Orfični dokumenti I in II).

Detelovo zapuščino je dolga leta intenzivno preučeval pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj, ki je uredil tudi dva zvezka Zbranih pesmi (2018), v katerih so bile prvič zbrane vse Detelove pesmi, verzni fragmenti in osnutki. Komelj je na podlagi avtorjeve zapuščine (rokopisov, dostopnih v ljubljanskem NUK-u) rekonstruiral tudi Detelov nedokončani in neobjavljeni roman Plačilo za moje stoletje, ki smo ga prvič javno predstavili. Detela se je s pisanjem tega nenavadnega in krčevitega romana ukvarjal zlasti med letoma 1986 in 1989, beremo pa ga lahko tudi kot iniciacijsko potovanje skozi lastno dezintegracijo in skozi vse, kar je (bilo) v svetu in v njem samem bolno – da bi dobil zdravilne moči.

Z Miklavžem Komeljem in Andrejem Detelo se je pogovarjal Gašper Malej, prireditelj dogodka je bil KUD AAC Zrakogled.

Izar Lunaček je na klopci zasedal funkcijo izvirnega filozofa, ki je bil z občo populacijo pripravljen razpravljati o vsem, kar jo tare: od osebne sreče, odnosov, prek stanja v svetu in statusa onstranstva, ter se z njimi iz svoje ekspertize sprehajati prek možnih odgovorov ter drezati v samoumevnosti in postavljati vprašanja, za katera sploh niso vedeli, da obstajajo. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.

Lavrinovo diplomo, ki se imenuje po Janku Lavrinu, uglednem slovenskem prevajalcu, literarnem zgodovinarju, esejistu, pisatelju in zaslužnem profesorju Univerze v Nottinghamu, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, prireditelj dogodka, podeljuje že od leta 2003, in sicer za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letošnja prejemnica Lavrinove diplome je bila priznana hrvaška prevajalka in posrednica slovenske književnosti v hrvaškem jeziku in kulturi Aanita Peti-Stantić. Pogovor z nagrajenko je povezoval urednik, literarni kritik in prevajalec Sašo Puljarević. Glasbeni gost je bil pisatelj, prevajalec in kantavtor Klemen Pisk.

Lavrinovo diplomo v okviru programa literarnih prireditev sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Dogodek je sofinancirala tudi Mesta občina Ljubljana.

Klemen Pisk svoj umetniški izraz mojstri kot književnik, prevajalec in kantavtor, o čemer pričajo številne objavljene pesniške zbirke, kratke zgodbe, književni prevodi, predvajane radijske igre in posneti nosilci zvoka. Prevaja predvsem iz poljščine in litovščine in je eden redkih poznavalcev baltskih književnosti. Za svoje prevajalsko delo je prejel nagrado sv. Hieronima, ki jo za prevode iz litovščine podeljujeta Ministrstvo za kulturo republike Litve in Društvo litovskih književnih prevajalcev. Tokrat smo prisluhnili kantavtorskemu nastopu, na katerem K pomen prepleta z zvenom. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP).