Četrtek, 5. junij

Vila, v kateri ima sedež Društvo slovenskih pisateljev, je hiša, polna skrivnostnih starih predmetov in zgodb. Sprehod po lesenem stopnišču in skozi njene sobane je bila prava dogodivščina, ki se je zaključila s poslušanjem pravljic v nekdanji jedilnici meščanske vile. In kaj imata s tem miška in čaj? To je povedala priljubljena mladinska pisateljica Majda Koren, ki je skozi vilo popeljala skupino otrok med 5. in 10. letom starosti. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.

Literarno-ustvarjalni dogodek za osnovnošolce je temeljil na zgodbi Meteoritovo iskanje sreče, pripovedi o iskanju pripadnosti, notranje svetlobe in moči tihe navzočnosti. Avtorica Tadeja Pirnat Battelli je na dinamičen in otrokom dojemljiv način osnovnošolcem predstavila revijo Story Lux Junior, nato pa se je skupaj z ›meteoritom‹ in otroki sprehodila po sejmu in jih z gibanjem, pogovorom in igro povabila v zgodbo.

Multa Verba Books, prireditelj dogodka, je neodvisna založba, ki ustvarja izvirne knjige in revije za otroke in mladostnike, v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Založba s programoma ›Piši z nami‹ in ›Riši z nami‹ posebno pozornost namenja spodbujanju branja, ustvarjalnosti in izražanja ter vključevanju mladih avtorjev in ilustratorjev.

Na 30. Slovenskih dnevih knjige je bila prvič javno predstavljena tudi nova revija Story Lux Junior, namenjena otrokom od 6 do 9 let. Revija temelji na kakovostnih, bogato ilustriranih zgodbah, ki otrokom pomagajo razvijati domišljijo, samostojno razmišljanje in ljubezen do jezika. Ime revije združuje besedi story (zgodba) in lux (svetloba): vsaka zgodba lahko prinese svetlobo v otroški svet.

Knjiga Altronauti esejista, slovenista, literarnega zgodovinarja in izrednega profesorja za slovensko književnost na Univerzi v Trstu prof. Mirana Košute prinaša izvirno zbirko esejev o pisateljih in pesnikih, ki so ustvarjali na kulturnih, jezikovnih in zgodovinskih mejah. Avtor nas v svojem premišljenem literarnem popotovanju popelje od Primoža Trubarja, začetnika slovenskega knjižnega jezika, prek Alasie da Sommaripe vse do sodobnih ustvarjalcev, ki s svojo besedo še naprej oblikujejo identiteto prostora med Alpami in Jadranom.

Z izjemnim občutkom za literarno dediščino in zgodovinski kontekst Košuta v Altronautih razgrinja zgodbe tistih, ki so s svojim pisanjem presegali meje – geografske, politične in duhovne. Eseji ne ponujajo le literarne analize, temveč tudi razmislek o pomenu kulture na stičišču svetov in o vlogi umetnika kot ›altronavta‹ – raziskovalca drugega, drugačnega.

Altronauti so dragocen prispevek k razumevanju večkulturnosti, sobivanja in literarne ustvarjalnosti na obmejnih prostorih ter so pomembno delo za vse, ki jih zanimajo literatura, zgodovina in vprašanje identitete. Knjiga je izšla v italijanščini pod okriljem Založništva tržaškega tiska aprila letos in bila premierno predstavljena na uglednem tržaškem knjižnem festivalu Triestebookfest.

Z avtorjem se je pogovarjala Martina Ožbot, prireditelj dogodka je bilo Založništvo tržaškega tiska.

O knjigi Mož, ki je sadil drevesa sta se pogovarjala Polona Abram, pobudnica in organizatorica izdaje knjige ter žena ilustratorja Petra Abrama, in Anton Lesnik, gozdar iz Pro Silve Slovenije. Svetovno znana pripoved, tudi v filmski priredbi, nagrajeni z oskarjem, je kot vsaka dobra pravljica izrazito večplastna: ima ekološko, socialno in duhovno noto. Sogovornika sta knjigo povezala s prostovoljstvom, pomenom gozdov, obnovo gozda na Krasu in okoliščinami v času izdaje knjige. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.

Drevesa so močna in veličastna, ampak ali nam gozd res daje samo les? Med drevesi lahko najdemo prostor tudi za besede. Knjige in branje v gozdnih knjižnicah odpirajo nov svet tihega doživljanja – tam, kjer šelestenje listja spremlja pripovedovanje zgodb in vonj po mahu objame misli.

Zbrali smo se pri stojnici Zavoda za gozdove, ki je bil v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev prireditelj dogodka, in krenili na sprehod skozi čutni svet gozda — po Tivoliju. Z nami je bil gozdar Jože Prah, ki pozna skrivnosti dreves, tišino listja in moč narave. Je vsestransko aktiven gozdarski strokovnjak, promotor socialnih vlog gozda, predsednik komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, predsednik komisije za gozdne učne poti pri Zavodu za gozdove, avtor več monografij, vodnikov … Sprehod skozi gozd ni le hoja – je doživetje.

Projekt Goncourtove nagrade Slovenije, v okviru katerega študentje francoščine na Univerzi v Ljubljani prebirajo finalni izbor francoske nagrade za najboljši roman leta, poteka že deveto leto in povezuje prireditelje dogodka Francoski inštitut v Sloveniji, Filozofsko fakulteto UL, založbo Mladinska knjiga ter francosko Académie Goncourt. Ob letošnji razglasitvi nagrade se je Tanja Božić, kulturna atašejka na Francoskem inštitutu v Sloveniji, o poteku projekta, zgodovini Goncourtove nagrade Slovenije kot tudi o sodobni francoski književnosti pogovarjala z dr. Florence Gacoin-Marks, profesorico na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Andrejem Ilcem, vodjo uredništva leposlovja na založbi Mladinska knjiga, in predstavnico letošnje študentske žirije Goncourtove nagrade Slovenije. Na dogodku so razglasili prejemnika Goncourtove nagrade Slovenije za leto 2025, Gaëla Faya, ki je nagrado prejel za roman Jacaranda.

Drago Mislej Mef, glasbenik, kantavtor, besedilopisec, vsestranski aktivist in nasploh fantastičen tip, je letos na knjižnem sejmu Slovenskih dnevov knjige v Ljubljani sodeloval tudi kot založnik in pisec. Četrtkov večer smo sklenili z njegovim koncertom čisto od blizu. Predstavil je svoji knjigozvočnici Ljubljanska 45 in Novele – deli, ki govorita o prijateljstvu, njegovem odprtem domu na Ljubljanski 45 v Izoli, domu z dnevno sobo na ulici, o želji in boju za enakopravnost, o ozadjih njegove pesmi. Bil je na voljo za vprašanja in podpisovanje knjig ter CD-jev. Prireditelj dogodka je bilo Društvo slovenskih pisateljev.