Prireditelj: Založba Hart
Sodeluje: dr. Barbara Bajd, avtorica
Povezuje: Maja Jug Hartman, urednica
Samo je morski rakec samotarec. Mlad je še in nežen, zato v morju nanj prežijo številne nevarnosti. V morju išče prijatelje za igro, spoznava različne vrste rakov in druge morske živali ter se prvič sreča z nenavadnim pojavom plime in oseke. Izkušnje so zelo dragocene, vendar se težavam ne more izogniti. Kdo mu bo pomagal? Morska slikanica popelje otroke od 5. leta starosti v čudoviti svet morskega obalnega pasu. Poleg poučne slikanice o morskem raku samotarcu bodo otroci lahko spoznali tudi določevalne ključe za morske rake in druge morske živali v obliki delavnice ter pokukali v knjigo Gremo na morsko obalo. Za otroke prve triade.
Prireditelj: Črna skrinjica (Literarno društvo IA) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Sodeluje: Pino Pograjc
Povezuje: Dejan Koban
12.00–13.30
STOTA KNJIGA V ZBIRKI STO SLOVANSKIH ROMANOV: BERTA BOJETU-BOETA: FILIO NI DOMA
Prireditelj: Forum slovanskih kultur
Sodelujejo: Gojko Božović, dr. Klemen Jelinčič Boeta in dr. Namita Subiotto
Povezuje: dr. Varja Balžalorsky Antić
Zbirka Sto slovanskih romanov je mednarodni projekt prevajanja izbranih proznih del slovanskih književnosti, ki poteka pod okriljem Foruma slovanskih kultur že več kot d esetletje in pol. Letos je v zbirki, ki izhaja v sedmih državah, izšla 100. knjiga – roman Berte BojetuBoeta Filio ni doma. Z gosti: srbskim založnikom Gojkom Božovićem, izdajateljem zbirke Sto slovanskih romanov, prevajalko in profesorico slavistike dr. Namito Subiotto in zgodovinarjem in prevajalcem Klemnom Jelinčičem Boeto bomo osvetlili pomen tega projekta za slovanske literarne stike in izmenjave, vlogi in pomenu prevajanja, spregovorili o njegovi prihodnosti, predvsem pa se bomo posvetili romanu Filio ni doma Berte Bojetu – kako se bere danes, več kot tri desetletja po nastanku, in kako zveni in odmeva v aktualnem srbskem prevodu.
Prireditelj: Slovenski center PEN
Sodeluje: Jernej Šček
Povezuje: Nataša Konc Lorenzutti
Jernej Šček, filozof, humanist, učitelj in pisec iz Slivnega na tržaškem Krasu »razmišlja romansko, čuti pa slovensko«. V svojem prvencu Kavarna Italija je zbral pogovore z izobraženci, ki živijo in delujejo na stiku dveh kulturnih svetov, kjer živi in deluje tudi sam. O zgodovini, radosti, bolečini, predvsem pa bogastvu stikov in odmikov na slovenskem zahodu oziroma italijanskem vzhodu se bo z njim pogovarjala pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Prireditelj: Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML)
Sodelujoči: dr. Marija Skočir, vodja Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica, kustosinja in urednica Slubanove fotomonografije, Jani Pirnat, kurator in urednik Mahničeve monografije, umetnik Dominik Mahnič
Povezuje: Maja Čehovin Korsika
Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) izvaja založniško dejavnost vzporedno z razstavno v muzeju in večini galerij, ki delujejo pod njegovim okriljem. Tako je tudi v Galeriji Jakopič, ki se lahko pohvali s serijo skrbno oblikovanih obrazstavnih monografij slovenskih umetnikov, med katerimi prednjačijo priznani slovenski fotografi. Zadnja v vrsti teh publikacij je fotomonografija Nekje drugje Tukaj, ki spremlja doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Knjiga poleg izjemnega Slubanovega opusa črno-belih fotografij, ustvarjenih v analogni tehniki, vključuje strokovno besedilo Marije Skočir o fotografovem delu in pesniški cikel Borisa A. Novaka. Publikacija je v kompletu s podpisano originalno analogno fotografijo na voljo tudi kot posebna, zbirateljska izdaja v nakladi 25 izvodov.
Ob Slubanovi knjigi bodo gostje spregovorili tudi o širjenju založniške dejavnosti MGML v Galerijo Vžigalica, ki sicer že od leta 2007 deluje kot laboratorij novih idej, kreativnih formul in alternativnih pristopov h kakovostni umetniški produkciji. Kurator Galerije Vžigalica Jani Pirnat je za prvo predstavitev v tiskani obliki izbral akademskega slikarja, mojstra video estetike, tehnologa in uličnega umetnika Dominika Mahniča, čigar umetniško poznavanje in razmišljanje se osredinja na slikarski stroj Čopičograf. Monografija Dominika Mahniča Krmiljenje čopiča predstavlja razvoj tega stroja skozi besedila kuratorja in vabljenih avtorjev, odlikuje jo tudi bogata fotodokumentacija razstave ter drugih del iz umetnikovega čopičografskega opusa.
Prireditelj: OPRO, Zavod za aplikativne študije
Sodelujeta: dr. Barbara Rajgelj in dr. Marko Hočevar
OPRO, Zavod za aplikativne študije, pod okriljem literarnega festivala 29. Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev v petek, 7. junija, ob 17. uri vabi v Pritličje (Mestni trg 2) na pogovor z naslovom ›Arhitektura bogastva – Pravo, kapital in skriti vzvodi neenakosti‹, na katerem bosta sodelovala pravnica dr. Barbara Rajgelj in politolog dr. Marko Hočevar.
Pogovor s pravnico Barbaro Rajgelj in politologom Markom Hočevarjem bo temeljil na slovenskem prevodu knjige Zakodirani kapital pronicljive pravnice Katharine Pistor in bo pomagal razumeti pravne mehanizme, ki ustvarjajo in vzdržujejo neenakost. Na pogovoru boste izvedeli, kako so odvetniki skozi stoletja uporabljali pravne module za povečanje bogastva svojih strank in kakšno vlogo so pri tem odigrale države s svojimi sredstvi prisile.
Prirediteljici: Založba /*cf in Založba Sophia
Sodelujeta: Kristina Božič, Erik Valenčič
Kristina Božič in Erik Valenčič se bosta pogovarjala o(b) knjigah in revijah Borec, ki govorijo o Palestini nekoč in danes ter so izšle pri Založbi /*cf. in Sophii: Zapiski o okupaciji (Založba /*cf.), Oblasti povedati resnico (Založba /*cf.), Kako so izumili judovsko ljudstvo (Založba /*cf.), Vrnitev (Sophia), Borec, št. 817–819 (2023) in Borec, št. 823–825 (2024).
Prireditelj: Društvo slovenskih pisateljev
Sodeluje: Anton Tone Lesnik
Povezuje: dr. Luna J. Šribar
»Od nekdaj je v meni glasba gozdov,« pravi Anton Tone Lesnik. Beseda lesnik sicer pomeni škrata, ki se kriva v drevju. In le kaj drugega bi tako lahko počel Tone kot diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, končal specialistični študij nege krajine in okolja, služboval na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana in potem na Zavodu za gozdove Slovenije … Sodeloval je tudi pri ustanavljanju sekcije Pro Silva, po upokojitvi pa je aktiven na področju gozdne pedagogike in tudi pripovedništva. Z njim se bomo pogovarjali o gozdu kot krajinski identiteti Slovenije, o zgodbah, ki jih pišejo drevesa, slovenskih knjigah o gozdovih in drevesih, gozdni knjižnici, študijskem krožku Gozdovi naših mest in še marsičem ›gozdnem‹.
Prireditelj: Založba ŠKUC, Društvo ŠKUC
Sodelujejo: Suzana Tratnik, Pino Pograjc, Babsi Adler
Vabljene_i na literarni pogovor Sveže narezano, kjer se bo trepetalo, rezalo, trgetalo, škarjalo in še kaj. Pisateljica Suzana Tratnik, pesnik Pino Pograjc in drag performerka Babsi Adler bodo spregovorile_i o presečiščih svojega ustvarjanja, predvsem o vsebinah, ki so del kratkoprozne zbirke Škarje (najnovejšega dela Suzane Tratnik, Škuc-Lambda) in dveh pesniških zbirk Pina Pograjca: Trgetanje (Črna skrinjica, 2022) in Trepete (ŠKUC-Lambda, 2024). Literata LGBTQ+ bosta skupaj z drag umetnico_kom Babsi Adler iskala skupne točke med njunim pisanjem in njenim_njegovim udejstvovanjem: samota tu in tam, makete in kulise življenja, popkultura v umetnosti, politični interesi/aktivizem in tako dalje. Dogodek se bo sklenil z Babsinim nastopom in sveže narezanim slanim prigrizkom. Pridite se nabrusit!
Prireditelj: Črna skrinjica (Literarno društvo IA) v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Sodeluje: Monika Vrečar
Povezuje: Dejan Koban